SLOENG

Projekt: Digitalizacija in spletna objava Pleteršnikove zbirke zemljepisnih imen

Vodja projekta: Metka Furlan (metka.furlan@zrc-sazu.si)

Čas trajanja projekta: 15. 5. 2021–15. 11. 2021

Predmet, namen in cilj projekta
Predmet digitalizacije je rokopisna kartotečna zbirka slovenskih zemljepisnih lastnih imen (Pleteršnikova kartoteka) s knjižico Zapisnik o nabiranju krajepisnih imen po slovenskih občinah. Kartoteka je na prelomu iz 19. v 20. stoletje nastala na pobudo Maksa Pleteršnika, potem ko je leta 1876 v okviru Slovenske Matice sprožil akcijo, da naj bi izobraženi domoljubi vsak v svojem kraju začeli nabirati krajevna imena (imena vasi, rek, gora, hribov itd.), ki naj bi jih Matica uredila in tudi izdala. Akcija je potekala več let, a je velikopotezni projekt po Pleteršnikovi smrti leta 1923 zastal, ohranjeno zemljepisno lastnoimenje pa se kot samostojna kartoteka hrani v Etimološko-onomastični sekciji, potem ko jo je leta 1950 Inštitut za slovenski jezik pridobil od Narodne in univerzitetne knjižnice. V kartoteki so zbrana zemljepisna imena že razvrščena po leksikalnih in posameznih slovničnih značilnostih, abecedno urejen imenik vseh v kartoteki zapisanih zemljepisnih lastnih imen pa ni ohranjen, če je kdaj sploh obstajal.

Zbirka obsega okoli 7000 enostransko na roko različno gosto popisanih lističev približno A6 formata, vsebinsko pa je razdeljena na 4 enote. V prvi enoti so zemljepisna lastna imena razvrščena po topoleksemih (tj. po leksemih, ki se pojavljajo v zemljepisnih imenih), v drugi glede na pripono oz. izglasje toponima, v tretji pa glede na tedaj prepoznane slovnične značilnosti. Zapisnik predstavlja četrto vsebinsko enoto kartoteke. V posamezni vsebinski enoti (z izjemo zapisnika) so lističi razvrščeni po geselskih iztočnicah. Vsak listič vsebuje eno geselsko iztočnico, ki je ponazorjena z vsaj enim zemljepisnim imenom ali pogosteje več (tudi do 20). Lahko pa ena geselska iztočnica obsega več lističev zaradi večjega števila zemljepisnih imen, ki jih ni bilo mogoče napisati na en listič. V takem primeru so lističi oštevilčeni (nedovršen sistem številčenja kaže na delovni status kartoteke).

Pleteršnikova kartotečna zbirka zemljepisnih imen vsebuje gradivo, ki je bilo zbrano na vsem slovenskem jezikovnem ozemlju in je glede toponomastičnih denotatov zelo raznovrstno (od imen jarkov do imen gora). Čeprav gre za nedokončano delo, je po obsegu zapisanih zemljepisnih imen izredno bogat dokument o stanju slovenske toponimije s preloma iz 19. v 20. stoletje, za sodobno slovensko toponomastiko pa neprecenljiv zgodovinski vir za sodobne sinhrone in diahrone raziskave. Ker so zemljepisna imena razvrščena po jezikoslovnih vidikih, kartoteka omogoča vpogled v pristop do toponimastičnih raziskav v Pleteršnikovi dobi. Kartoteka je dolga leta ostajala krogu potencialnih strokovnih (npr. jezikoslovci, zgodovinarji, geografi) in laičnih uporabnikov nedostopna, neizkoriščena ali celo neznana, zato je čas za njeno digitalizacijo in spletno objavo.

Namen in cilj projekta sta ustvariti digitalno različico Pleteršnikove zbirke ter jo narediti dostopno zainteresirani strokovni in laični javnosti preko spletnega pregledovalnika. Digitalizirano različico bodo sestavljali skeni kartotečnih listkov (zaradi rokopisne narave in delovnega statusa zbirke je to najbolj smiseln način digitalizacije) ter relacijska podatkovna baza, ki bo skene povezovala s seznamom geselskih iztočnic, ki bo razdeljen v vsebinske enote kot odraz izvorne strukture kartoteke. Digitalizirana različica zbirke (tj. podatkovna baza ter poskenirano gradivo) bo ob zaključku projekta naložena na repozitorij Clarin.si z licenco CCBY, pri čemer bo struktura podatkovne baze objavljena tudi v bolj dostopnem .txt/xml formatu (OAI). Glavnina spletne strani bo namenjena brskanju po zbirki, kar bo omogočal pregledovalnik strukture Pleteršnikove zbirke. Ponujal bo pregled nad vsebino zbirke ter možnost iskanja po njej. Klik na izbrano geslo (oz. posamezno številko lističa izbranega gesla) v pregledovalniku bo sprožil prikaz skena relevantnega lističa z možnostjo povečave. Spletna stran bo vsebovala tudi informacije o ozadju nastanka, zgodovini ter strukturi Pleteršnikove kartoteke.

Digitalizacija kartoteke bo potekala v več korakih. Po opravljenem skeniranju gradiva bodo pridobljeni skeni računalniško obdelani (obračanje in obrezovanje) ter pripravljeni tako v visoki (za arhiviranje) kot nizki ločljivosti (za prikaz na spletni strani). Imena pridobljenih datotek bodo nato vnesena v relacijsko podatkovno bazo, znotraj baze pa bo posameznemu skenu pripisana geselska iztočnica ter morebitna številka glede na vsebino lističa. Geselske iztočnice bodo odražale izvorno obliko, le da bodo vsebinsko prilagojene za potrebe digitalnega okolja (poenotenje variacij, zamenjava posebnih znakov z bolj običajnimi ipd.). Številke gesel z več kot enim lističem bodo ohranjale izvorni način številčenja kartoteke. Pridobljen nabor geselskih iztočnic bo nato v podatkovni bazi strukturiran v omenjene 4 vsebinske enote izvorne kartoteke. Izdelana bo spletna stran, ki bo prikazovala vsebino podatkovne baze in s tem strukturo zbirke ter omogočala preučevanje poskeniranih lističev. Ob tem bo pripravljeno zgoraj omenjeno relevantno dodatno gradivo o Pleteršnikovi zbirki za vključitev na spletno stran. Potreben bo tudi končen vsebinski pregled tako digitalizirane različice zbirke kot tudi spletne strani.

Sodelujoči raziskovalci: dr. Metka Furlan (vodja projekta), Miha Sušnik (mladi raziskovalec)

SLOENG

Projekt: Digitalizacija in spletna objava Pleteršnikove zbirke zemljepisnih imen

Vodja projekta: Metka Furlan (metka.furlan@zrc-sazu.si)

Čas trajanja projekta: 15. 5. 2021–15. 11. 2021

Predmet, namen in cilj projekta
Predmet digitalizacije je rokopisna kartotečna zbirka slovenskih zemljepisnih lastnih imen (Pleteršnikova kartoteka) s knjižico Zapisnik o nabiranju krajepisnih imen po slovenskih občinah. Kartoteka je na prelomu iz 19. v 20. stoletje nastala na pobudo Maksa Pleteršnika, potem ko je leta 1876 v okviru Slovenske Matice sprožil akcijo, da naj bi izobraženi domoljubi vsak v svojem kraju začeli nabirati krajevna imena (imena vasi, rek, gora, hribov itd.), ki naj bi jih Matica uredila in tudi izdala. Akcija je potekala več let, a je velikopotezni projekt po Pleteršnikovi smrti leta 1923 zastal, ohranjeno zemljepisno lastnoimenje pa se kot samostojna kartoteka hrani v Etimološko-onomastični sekciji, potem ko jo je leta 1950 Inštitut za slovenski jezik pridobil od Narodne in univerzitetne knjižnice. V kartoteki so zbrana zemljepisna imena že razvrščena po leksikalnih in posameznih slovničnih značilnostih, abecedno urejen imenik vseh v kartoteki zapisanih zemljepisnih lastnih imen pa ni ohranjen, če je kdaj sploh obstajal.

Zbirka obsega okoli 7000 enostransko na roko različno gosto popisanih lističev približno A6 formata, vsebinsko pa je razdeljena na 4 enote. V prvi enoti so zemljepisna lastna imena razvrščena po topoleksemih (tj. po leksemih, ki se pojavljajo v zemljepisnih imenih), v drugi glede na pripono oz. izglasje toponima, v tretji pa glede na tedaj prepoznane slovnične značilnosti. Zapisnik predstavlja četrto vsebinsko enoto kartoteke. V posamezni vsebinski enoti (z izjemo zapisnika) so lističi razvrščeni po geselskih iztočnicah. Vsak listič vsebuje eno geselsko iztočnico, ki je ponazorjena z vsaj enim zemljepisnim imenom ali pogosteje več (tudi do 20). Lahko pa ena geselska iztočnica obsega več lističev zaradi večjega števila zemljepisnih imen, ki jih ni bilo mogoče napisati na en listič. V takem primeru so lističi oštevilčeni (nedovršen sistem številčenja kaže na delovni status kartoteke).

Pleteršnikova kartotečna zbirka zemljepisnih imen vsebuje gradivo, ki je bilo zbrano na vsem slovenskem jezikovnem ozemlju in je glede toponomastičnih denotatov zelo raznovrstno (od imen jarkov do imen gora). Čeprav gre za nedokončano delo, je po obsegu zapisanih zemljepisnih imen izredno bogat dokument o stanju slovenske toponimije s preloma iz 19. v 20. stoletje, za sodobno slovensko toponomastiko pa neprecenljiv zgodovinski vir za sodobne sinhrone in diahrone raziskave. Ker so zemljepisna imena razvrščena po jezikoslovnih vidikih, kartoteka omogoča vpogled v pristop do toponimastičnih raziskav v Pleteršnikovi dobi. Kartoteka je dolga leta ostajala krogu potencialnih strokovnih (npr. jezikoslovci, zgodovinarji, geografi) in laičnih uporabnikov nedostopna, neizkoriščena ali celo neznana, zato je čas za njeno digitalizacijo in spletno objavo.

Namen in cilj projekta sta ustvariti digitalno različico Pleteršnikove zbirke ter jo narediti dostopno zainteresirani strokovni in laični javnosti preko spletnega pregledovalnika. Digitalizirano različico bodo sestavljali skeni kartotečnih listkov (zaradi rokopisne narave in delovnega statusa zbirke je to najbolj smiseln način digitalizacije) ter relacijska podatkovna baza, ki bo skene povezovala s seznamom geselskih iztočnic, ki bo razdeljen v vsebinske enote kot odraz izvorne strukture kartoteke. Digitalizirana različica zbirke (tj. podatkovna baza ter poskenirano gradivo) bo ob zaključku projekta naložena na repozitorij Clarin.si z licenco CCBY, pri čemer bo struktura podatkovne baze objavljena tudi v bolj dostopnem .txt/xml formatu (OAI). Glavnina spletne strani bo namenjena brskanju po zbirki, kar bo omogočal pregledovalnik strukture Pleteršnikove zbirke. Ponujal bo pregled nad vsebino zbirke ter možnost iskanja po njej. Klik na izbrano geslo (oz. posamezno številko lističa izbranega gesla) v pregledovalniku bo sprožil prikaz skena relevantnega lističa z možnostjo povečave. Spletna stran bo vsebovala tudi informacije o ozadju nastanka, zgodovini ter strukturi Pleteršnikove kartoteke.

Digitalizacija kartoteke bo potekala v več korakih. Po opravljenem skeniranju gradiva bodo pridobljeni skeni računalniško obdelani (obračanje in obrezovanje) ter pripravljeni tako v visoki (za arhiviranje) kot nizki ločljivosti (za prikaz na spletni strani). Imena pridobljenih datotek bodo nato vnesena v relacijsko podatkovno bazo, znotraj baze pa bo posameznemu skenu pripisana geselska iztočnica ter morebitna številka glede na vsebino lističa. Geselske iztočnice bodo odražale izvorno obliko, le da bodo vsebinsko prilagojene za potrebe digitalnega okolja (poenotenje variacij, zamenjava posebnih znakov z bolj običajnimi ipd.). Številke gesel z več kot enim lističem bodo ohranjale izvorni način številčenja kartoteke. Pridobljen nabor geselskih iztočnic bo nato v podatkovni bazi strukturiran v omenjene 4 vsebinske enote izvorne kartoteke. Izdelana bo spletna stran, ki bo prikazovala vsebino podatkovne baze in s tem strukturo zbirke ter omogočala preučevanje poskeniranih lističev. Ob tem bo pripravljeno zgoraj omenjeno relevantno dodatno gradivo o Pleteršnikovi zbirki za vključitev na spletno stran. Potreben bo tudi končen vsebinski pregled tako digitalizirane različice zbirke kot tudi spletne strani.

Sodelujoči raziskovalci: dr. Metka Furlan (vodja projekta), Miha Sušnik (mladi raziskovalec)